Zgodba govori o Guzaju, ki je nekega dne žandarjem sporočil, da jih bo čakal v gostilni Štatvin v Celju, ob 16. uri, in če ga želijo videti, naj bodo takrat tam. Žandarji mu sicer niso povsem verjeli, vendar so ga vseeno čakali. Guzaj se je tisti dan ponudil za botra Več

Guzaj je bil velikokrat v družbi orožnikov, še celo v času, ko so ti imeli poostrene, organizirane akcije lova nanj. Vendar orožniki pogosto niso vedeli, s kom imajo opravka. Tako je bilo tudi neki dan v Celju, ko je z njimi celo večerjal in sedel pri isti mizi. Razlagal jim Več

Guzaja so se bale predvsem ženske, ki so znale povedati marsikatero pikro na njegov račun. Po ljudskem izročilu naj bi se ta zgodba odvijala v več krajih, na primer v Pilštanju, Podčetrtku, Šmarju, Pristavi, Rogatcu in še bi se našel kakšen kraj, odvisno od tega, od kod je pripovedovalec doma. Več

V Šmarju pri Jelšah je bil sejem, za katerega se je Guzaj odločil, da ga je vredno obiskati, ker je tam bilo vedno prisotnih veliko premožnih ljudi. S svojimi pajdaši je bil namreč mnenja, da se je potrebno boriti za to, da si revni opomorejo, bogataše pa je potrebno olajšati Več

Še ena zabavna zgodba o tem, kako jo je Guzaj zagodel podsredškim »babnicam«, ki so se ga lotile, ker je mimogrede izrekel nekaj o ženskah, češ »ženske ničvrednice«. To je sicer bilo namenjeno Klančarici, na katero se je spomnil, a žensk to sploh ni zanimalo. Lotile so se ga kar Več

Guzaj se je častitljivi šentjurski rodbini Ipavcev načeloma izogibal in tudi ni znano, da bi užival v njihovi glasbi ali da bi potreboval njihovo zdravniško pomoč. Obstajajo pa pričevanja, da se je razbojnik srečal s šentjurskim županom Gustavom Ipavcem. Bilo je na semanji dan, ko je Guzaj zamaskiran prišel v Več

Guzaj je z vsakim, ki se mu je postavil po robu, obračunal do smrti. Ni poznal milosti in tako je prišel čas tudi za Klančarico – žensko, katere poželenje je zavrnil in se mu je zato maščevala s krivo obsodbo. Nekako je izvedel, da se bo gibala po »njegovem ozemlju«. Več

V Podčetrtku je bival grof, ki je sovražil kmete. Ko je neka revna ženica v njegovem gozdu našla mlado srno in jo vzela k sebi, je revo strpal v zapor. Za to brezčutnost je izvedel Guzaj in s svojimi tovariši napadel ter oropal grofa. Medtem ko je bila ženica v Več

V šentjurski fari so iskali botra za novorojenčka. Zgodilo se je tako, da je bil srečni oče otroka eden od orožnikov. Kar od nekod se je nato vzel dobro napravljen možakar, z verižico na telovniku, ki je nosila težko zlato uro. Na nogah je nosil imenitne škornje in vse je Več

Pilštanjski župnik je pri maši dve nedelji zapored pridigal o Guzaju. Opozarjal in grozil je svojim faranom, da bodo vsi po vrsti pogubljeni, ker ščitijo in skrivajo tega razbojnika, namesto da bi ga prijavili žandarjem. V opozorilo je Guzaj pisal župniku, da ga bo obiskal, ker mu ni po volji Več

Guzaj je nekoč obiskal tudi gospoda župnika Kozovinca, ki je služboval pri Sv. Miklavžu na Polju in za katerega se je govorilo, da ima polne vreče zlata in srebra. K njemu se je odpravil kar sredi belega dne, oblečen v lovca. Župnika je našel ravno pri vpisovanju mrliškega lista v Več

Šmarska graščina je imela naprodaj dva lepa konja, vendar je bilo težko najti kupca, ker nista bila ravno poceni. Bila sta to športna konja, vzgojena le za prevoz gospode, za kmečko delo pa nista bila najbolj primerna. Ker so v graščini imeli dovolj konjev za tovrstne prevoze, je postal parček Več

Orožniki so mislili, da bodo pri temeljitih hišnih preiskavah pri Drobnetu in drugih osumljencih, kjer se je Guzaj potikal, našli njegove denarne in blagovne zaklade, vendar so se ušteli. Našli niso prav ničesar. Kam je izginil denar roparskega glavarja, še danes ne ve nihče. Drobneta in še nekaj drugih, ki Več

Guzajeva smrt je presenetila še nekoga – nedolžno Amonovo Barbko. Njenega Franclja namreč že nekaj dni ni bilo na obisk, vendar je to sprva ni skrbelo, saj se je odpravljal v Ameriko. Mislila si je, da ima selitvene opravke in da nima časa, da bi jo obvestil, kje se nahaja Več

Ko se je razširila novica o Guzajevi smrti, so bili eni veseli in so rajali, drugi pa žalostni in potrti, saj niso mogli verjeti, da njihovega junaka ni več med živimi. Revnim, preganjanim in pomoči potrebnim je Guzaj predstavljal boga, ki je znal in zmogel vse, kajti bil je nepremagljiv. Več

Iz današnjih zgodb o Guzaju in njegovih dejanjih je težko razbrati jedro resnice. V nadaljevanju je nekaj pripovedi, ki so nastale ob ognjiščih, preji volne in kolinah. Sveta hostija omogočila Guzaju vsemogočno desnico Ljudje priznavajo, da je bil Guzaj brezbožnež, ki ni dal veliko na cerkev in duhovščino, verjel pa Več

Roparski kralj Guzaj je bil pogosto v Olimju pri Podčetrku in nekega dne se je odločil, da obišče tamkajšnjega župnika, ki naj bi imel zajeten kupček denarja. Župnišče se je nahajalo v drugem nadstropju gradu, ob potoku Olimščica. Nepovabljeni gost se je z gospodom župnikom najprej šalil na račun Guzaja Več

Guzaj se je pogosto potikal po Jezercah (manjši kraj pri Dobju), kjer je stanovala njegova prijateljica in menda tudi ljubica Kačarica, h kateri naj bi več let zahajal. Nekoč, ko je bil Guzaj pri njej na obisku, so mimo šli orožniki. V naglici ni vedel, kam se naj skrije pred Več

Guzajev grob je po pogrebu obiskal berač Nejček in mu namenil naslednje besede: »O moj bog, kakšen žalosten konec! Tako mlad si še bil. Jaz sem pa star, pa ne morem umreti. Vidiš, kako je to čudno! Še včeraj si bil kot kakšen kralj, zdaj si pa tako sam. Ti Več

»Špringerji« ojačali Guzaju roke Na steni slovite romarske cerkve sv. Petra na Svetih gorah je obešeno železno okovje, ki ga je nekoč okoli rok moral nositi neki jetnik. Ko je bila jetnikova prošnja Mariji uslišana in je bil rešen iz ječe, je v zahvalo železje obesil na zid cerkve sv. Več

Zlat prstan izpolnil vsako željo Znana, priljubljena in dobro obiskana božja pot je pot do Stare gore pri Podsredi (romarska cerkev je posvečena Mariji sedmih žalosti in se v starih listinah omenja že leta 1347). Poleg Marijine cerkve sta tam še dve prostorni kapeli: kapela sv. Ane ter sv. Mohorja Več

Ukraden kos kruha zagotovil Guzaju obilje Pod Svetimi gorami čez Sotlo, na hrvaški strani, stoji na hribčku Hrvatom in Štajercem priljubljena božjepotna cerkvica sv. Roka. Kot je znano, upodabljajo sv. Roka s psičkom, ki drži v gobcu kos kruha. Guzaj je nekoč obiskal kumrovškega sv. Roka in njegovemu psu izmaknil Več

Čudežni kos opeke varoval Guzaja pred ječo O junakinji hrvaškega Zagorja, Veroniki Deseniški, krožijo na obeh straneh Sotle vse mogoče zgodbe. Hrvati trdijo, da je bila kot mučenica živa zazidana v sobo rojstnega gradu Naš Tabor, na griču pred Deseničem. Tudi Guzaj je nekoč obiskal ta grad in si ogledal Več

Mašni plašč zaščitil Guzaja V Olimju pri Podčetrtku stoji znamenita cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je bila zgrajena leta 1675. V zakristiji je med drugimi starinami zelo star mašni plašč, ki ga pri sveti daritvi že dolgo ne uporabljajo več. Guzaj je bil pogosto v Olimju in nekoč je to cerkev Več