





Zgodba govori o Guzaju, ki je nekega dne žandarjem sporočil, da jih bo čakal v gostilni Štatvin v Celju, ob 16. uri, in če ga želijo videti, naj bodo takrat tam. Žandarji mu sicer niso povsem verjeli, vendar so ga vseeno čakali. Guzaj se je tisti dan ponudil za botra Več
Guzaj je bil velikokrat v družbi orožnikov, še celo v času, ko so ti imeli poostrene, organizirane akcije lova nanj. Vendar orožniki pogosto niso vedeli, s kom imajo opravka. Tako je bilo tudi neki dan v Celju, ko je z njimi celo večerjal in sedel pri isti mizi. Razlagal jim Več
Guzaja so se bale predvsem ženske, ki so znale povedati marsikatero pikro na njegov račun. Po ljudskem izročilu naj bi se ta zgodba odvijala v več krajih, na primer v Pilštanju, Podčetrtku, Šmarju, Pristavi, Rogatcu in še bi se našel kakšen kraj, odvisno od tega, od kod je pripovedovalec doma. Več
V Šmarju pri Jelšah je bil sejem, za katerega se je Guzaj odločil, da ga je vredno obiskati, ker je tam bilo vedno prisotnih veliko premožnih ljudi. S svojimi pajdaši je bil namreč mnenja, da se je potrebno boriti za to, da si revni opomorejo, bogataše pa je potrebno olajšati Več
Še ena zabavna zgodba o tem, kako jo je Guzaj zagodel podsredškim »babnicam«, ki so se ga lotile, ker je mimogrede izrekel nekaj o ženskah, češ »ženske ničvrednice«. To je sicer bilo namenjeno Klančarici, na katero se je spomnil, a žensk to sploh ni zanimalo. Lotile so se ga kar Več
Guzaj se je častitljivi šentjurski rodbini Ipavcev načeloma izogibal in tudi ni znano, da bi užival v njihovi glasbi ali da bi potreboval njihovo zdravniško pomoč. Obstajajo pa pričevanja, da se je razbojnik srečal s šentjurskim županom Gustavom Ipavcem. Bilo je na semanji dan, ko je Guzaj zamaskiran prišel v Več
Guzaj je z vsakim, ki se mu je postavil po robu, obračunal do smrti. Ni poznal milosti in tako je prišel čas tudi za Klančarico – žensko, katere poželenje je zavrnil in se mu je zato maščevala s krivo obsodbo. Nekako je izvedel, da se bo gibala po »njegovem ozemlju«. Več
V Podčetrtku je bival grof, ki je sovražil kmete. Ko je neka revna ženica v njegovem gozdu našla mlado srno in jo vzela k sebi, je revo strpal v zapor. Za to brezčutnost je izvedel Guzaj in s svojimi tovariši napadel ter oropal grofa. Medtem ko je bila ženica v Več
V šentjurski fari so iskali botra za novorojenčka. Zgodilo se je tako, da je bil srečni oče otroka eden od orožnikov. Kar od nekod se je nato vzel dobro napravljen možakar, z verižico na telovniku, ki je nosila težko zlato uro. Na nogah je nosil imenitne škornje in vse je Več
Pilštanjski župnik je pri maši dve nedelji zapored pridigal o Guzaju. Opozarjal in grozil je svojim faranom, da bodo vsi po vrsti pogubljeni, ker ščitijo in skrivajo tega razbojnika, namesto da bi ga prijavili žandarjem. V opozorilo je Guzaj pisal župniku, da ga bo obiskal, ker mu ni po volji Več