Guzaj je nekoč obiskal tudi gospoda župnika Kozovinca, ki je služboval pri Sv. Miklavžu na Polju in za katerega se je govorilo, da ima polne vreče zlata in srebra. K njemu se je odpravil kar sredi belega dne, oblečen v lovca. Župnika je našel ravno pri vpisovanju mrliškega lista v knjigo pokojnih. Guzaj je vanj uperil pištolo in mu dal vedeti, da ga bo zvezal. Zvezanemu je zamašil usta, da bo tiho, sam pa se je medtem obračal po sobi in iskal vreče z bogastvom. Ves jezen in pobesnel ni našel ničesar, zato mu je odmašil usta in mu ukazal, naj pokaže, kje so vreče z zlatom in s srebrom. Župnik je pokazal na predale črvive pisalne mize. Namesto denarja je tolovaj iz predala potegnil cel kup vezanih dokumentov, ki jih je skrbno razvil. Na njih je pisalo, koliko denarja je gospod župnik podaril šolam za uboge otroke in da je vse bogastvo namenjeno podpori teh otrok. Pištolo je vtaknil nazaj v žep in župnika odvezal. Čeprav je bil nezadovoljen, ker je moral oditi brez plena, je župnika pohvalil in mu rekel, da je nadvse lepo od njega, da pomaga revnim. Na koncu je še dodal, da mu naj Bog poplača, ker je tako pameten in dober.