Iz današnjih zgodb o Guzaju in njegovih dejanjih je težko razbrati jedro resnice. V nadaljevanju je nekaj pripovedi, ki so nastale ob ognjiščih, preji volne in kolinah.

Sveta hostija omogočila Guzaju vsemogočno desnico

Ljudje priznavajo, da je bil Guzaj brezbožnež, ki ni dal veliko na cerkev in duhovščino, verjel pa je v Boga in njegove svete zakramente.

Nekoč pri sveti maši, preden se je podal v boj za pravice preprostega človeka, mu je duhovnik na jezik položil sveto hostijo, vendar je ni zaužil, ampak jo je odpihnil z jezika v molitvenik. Nato si je pred cerkvijo na desni roki prerezal kožo, pod njo vstavil hostijo in pustil, da se je rana zacelila. Hostija pod kožo mu je dajala moč, da so se mu odprla še tako trdna in varno zaklenjena vrata, če se jih je le dotaknil z desnico.