Ko se je razširila novica o Guzajevi smrti, so bili eni veseli in so rajali, drugi pa žalostni in potrti, saj niso mogli verjeti, da njihovega junaka ni več med živimi. Revnim, preganjanim in pomoči potrebnim je Guzaj predstavljal boga, ki je znal in zmogel vse, kajti bil je nepremagljiv. Vseskozi se je boril za pomoč in pravice- siromakov, kar naenkrat pa naj bi mu življenje vzel navaden žandar!

Po Guzajevi smrti njegova dejanja v boju z gospodo in bogataši še zdaleč niso bila pokopana. Tolovajeva spretnost v napadih, pri tatvinah in ropih gospode se je v ustnem izročilu ohranila vse do danes. Dostikrat je bil roparski glavar povzdignjen v narodnega junaka, ki je moral umreti v boju za pravice revežev.