Usmiljeni Guzaj da revni ženici denar za prašiča

V Šmarju pri Jelšah je bil sejem, za katerega se je Guzaj odločil, da ga je vredno obiskati, ker je tam bilo vedno prisotnih veliko premožnih ljudi. S svojimi pajdaši je bil namreč mnenja, da se je potrebno boriti za to, da si revni opomorejo, bogataše pa je potrebno olajšati za kak goldinar, da bodo lažje spali. Na tak način je marsikateremu siromaku polepšal življenje z dobrotniškimi dejanji in z denarjem. Tako je bilo tudi tistega dne…

Guzaj, preoblečen v gospodinjo, si je na sejmišču ogledoval predvsem ljudi, tu in tam pa tudi koga povprašal po ceni za kakega prašiča. V oči mu je padla stara objokana ženica. Pristopil je k njej in jo vprašal, kaj neki se ji je zgodilo, da joče. Pojasnila mu je, da bi srčno rada kupila enega prašička, vendar nima dovolj denarja. Dodala je še, da premore samo štiri krajcarje. Guzaj jo je pogledal in vprašal, če je že kdaj slišala zanj. Odgovorila je, da ga še ni videla, ampak misli, da mora biti kljub drugačnemu mnenju mnogih ljudi zelo dober človek, saj pomaga revnim. Guzaj je ženici izročil dva goldinarja in ji rekel, naj kupi več prašičkov, da bo imela doma kaj delati. Ženička se mu je vsa srečna začela zahvaljevati in dodala, da ni vedela, da so še tako dobri ljudje na svetu ter da naj mu sam Bog poplača.

Posted in Zgodbe in legende | Komentarji so izklopljeni za Usmiljeni Guzaj da revni ženici denar za prašiča

Comments are closed.

?>